Z januarjem 2013 je v veljavi možnost vodenja poslovnih knjig po sistemu normiranih stroškov.
V sistem lahko vstopijo vsi samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki v preteklem poslovnem letu ne presegajo prihodkov v višini 50.000 EUR.
V primeru vodenja poslovnih knjig po tem sistemu podjetniku ni potrebno beležiti prejtih listin, vseeno pa mora obračunavati prispevke za PIZ in ZZZS ter voditi evidenco izdanih računov. Od doseženih prihodkov se nato priznajo stroški v višini 70% prihodkov, na razliko pa je potrebno obračunati obveznost za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb (davek od dobička) v višini 20% od davčne osnove.
Obdavčitev je v sistemu normiranih stroškov cedularna, to pomeni, da je to dokončen davek in se tako izračunana dohodnina ne všteva v letno davčno osnovo. Če je subjekt normiranec davčni zavezanec za DDV, na svojem izdanem računu izkaže DDV, v kolikor pa gre za malega davčnega zavezanca (ni v sistemu DDV) pa se DDV na izdanem računu ne izdaja. Če so normiranci davčni zavezanci za DDV, morajo vseeno voditi tudi evidence, ki so potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV.
Sistem normiranih stroškov je nabolj primeren za podjetja v storitveni panogi ter tiste, ki plačujejo visok davek od dohodka pravnih oseb zaradi zelo nizkih stroškov.
Pozor! V koliko se odločite za sistem normiranih stroškov, preteklih prenešenih izgub ter neizkoriščenih olajšav za investicije ne morete koristiti.
